Uporaba gorilnika

in tehnični nasveti

.

slika05 gorilniks podatki

.

KAKO KUPITI GORILNIK

SLIKA PLAMENA 50

.

Predno kupite gorilnik je dobro, da veste za kaj ga boste največ uporabljali. Splošno velja, da gorilnik z manjšo šobo daje manj energije, vendar je dovolj učinkovit za odstranevanje barv, segrevanju raznih kovinskih predmetov npr. odvijanju matice ali kovanju manjšega kosa železa. Večja šoba da veliko več energije, z njo pa lahko polagamo hidroizolacijo, zatiramo plevel, ………

.

Kaj vidimo iz oznake gorilnika?
Premer šobe je prva številka v oznaki gorilnika: npr.: 50-450 ali 50-450 z ročko ali 35-200.
Dolžina vezne cevi med ventilom gorilnika in gorilno šobo je druga številka (po zgonji oznaki je to 450mm)
PS: te oznake veljajo le za gorilnike znamke “Tristil”.
Če je dodano še besedilo “ročka” ali “z ročko”, pa pomeni, da je ventil gorilnika opremljen z dodatno ročico, katero lahko hitro stisnemo , tako polno odpremo iztok plina iz šobe in omogočimo, da gorilnik polno gori.

Poglejte si spodnjo tabelo, kjer so opisane najbolj pogoste uporabe posameznih šob:
Šoba premera 17 mm: za mehko lotanje bakrenih cevi npr centralna kurjava, segrevanje majhnik predmetov do žarečega stanja, za zakalit, zakrivit ali kovat, obžiganju lesa, odvijanju matic……… Plamen ima temperaturo 1200 o C. Dolžina vidnega dela plamena je do 120 mm. Plamen ima po izstopu iz šobe vidno kratko konico ostrega plamena.

plamen za cu

.

lotanje cu cevi

Šoba 22 mm: gorilnik s to šobo je namenjen odstanjevanju barvnih premazov, segrevanju raznih predmetov, prižiganju ogljenega žara, dolžina vidnega dela plamena je okoli 180 mm.
Šoba 35 mm Je malo večja šoba,ki se lahko uporablja za odstranjevanje drobnih dalak pri zaklanih prašičih in pernatih živali, odstranejvanje barvnih premazov segrevanju raznih predmetov, prižiganju ogljenega žara. Dolžina vidnega dela plamena je okoli 220 mm.
Šoba 50 mm je klasična in največkrat uporabljena šoba v praksi. Gorilnik s to šobo je namenje polaganu hidroizolacije, toplotnemu zatiranju plevela, obžiganju lesenih stebrov namenjneih zabijanju v zemljo, dolžina vidnega dela plamena je okoli 500mm.
Šoba 60 mm je namenjena zgolj za polaganje hidroizolacije na večjih površinah.

.

Dvošobni gorilniki so gorilniki velikih kapacitet in namenjeni polaganju hidroizolacije , predrevanju pri varjenju velikih izdelkov……….
Dolžina vezne cevi pa naj bo primerna vaši potrebi. Standardne so : 100 mm, 200mm, 250mm, 350mm, 450mm. Za ostale dimenzije pa povejte. Vse se da narediti …
Standardno je vsak gorilnik opremnljen z 2,5m gibljive visokotlačne cevi in priključkom na jeklenko. S takim gorilnikom je možno delat, brez da karkoli dodajamo ali odvzemamo.
Po želji se lahko dolžina cevi poljubno spremeni, lahko se gorilnik opremi tudi z regulatorjem tlaka.
Sedaj veste za kaj se kakšen gorilnik uporablja, verjetno lahko iz navedenih podatkov sklepate o možni uporabi za vas Če ni kaj jasno pa telefon v roke: 041 756 814. Vedno sem vam na voljo. Miran.. A imeli bi ga ? Spet 041 756 814. Bom ga poslal, plačali pa boste po povzetju. Če je vreden več kot 30 EUR, Vam še poštnine ne bom računal.

.

KAKO UPORABITI GORILNIK

Sedaj, ko ste kupili gorilnik, uporabite ga. Odstranite embalažo in odstranite žico s katero je fiksirana cev. Pred vami je gorilnik, držite ga za ročaj, vidite spredaj šobo, zadaj pa se razpleta 2,5m cevi. Na koncu cevi je dodan prikluček na jeklenko. Pojdite ven na prosto in priključek privijte na ventil jeklenke ter navoj učvrstite s ključem 27.

Slika priklopa na jeklenko.

prikljucek na jeklenki

Za en obrat odvijte ventil na jeklenki in če piha iz šobe, zaprite ventil na gorilniku, da ne bo nepotrebno uhajal plin. Pripravite vžigalnik. Z eno roko držite gorilnik, z drugo pa rahlo odprite ventil na gorilniku, toliko da le komaj slišite uhajanje plina. Prižgite vžigalnik in ga prižganega postavite pred šobo. Gorilnik bo zagorel.
Pravilni plamen (SLIKA PLAMENA) ima modrikasto barvo in je usmerjen in dolg.

SLIKA PLAMENA 50

S tem plamenom sedaj segrevajte kar želite. Kar se varnosti pri delu tiče, poglejte navodila za uporabo.
Gorilnik je izdelan tako, da ga lahko uporabljate brez dodajanja regulatorja tlaka. Le ta pomeni dodatni strošek.

Če je vaša potreba po dolgotrajnem popolnoma enekomernem izgorevanju, seveda lahko dodate regulator tlaka (glej ponudbo iz cenika in prospekt). Odrežite priključek na jeklenko nasadite regulator tlaka, ki ga proti snemanju cevi zavarujete s cevno objemko. Tak gorilnik lahko tudi naročite.
.

Želim, da bi vam gorilnik dobro služil. Če imate kakršno koli vprašanje pokličite 041 756 814 Miran–a in vse se bova dogovorila.
Če se slučajno kaj pokvari me tudi pokličite. Če mi ga boste prinesli, Vam ga bom popravil (nič ne bom računal). Za kupca vse.
Veliko uspeha in dobro opravljenega dela z gorilnikom Vam želim.      MIRAN
PS: Da ne pozabim povedat: Čez dve uri uporabe gorilnika si le privoščite eno pi….. so rekl, da ne smem napisat.

.f

OPIS DEL, KI SE Z GORILNIKOM OPRAVLJAJO

PLAMENSKO ZATIRANJE PLEVELA

PLAMENSKO ZATIRANJE PLEVELA

Zatiranje plevela v kmetijstvu, vrtnarstvu in komunali je ena pomembnih nalog. Paleta najrazličnejših herbicidov nam omogoča zelo učinkovito uničevanje vseh nezaželjenih rastlin, vendar se pri uporabi kemičnih sredstev srečujemo s stalnimi negativnimi stranskimi učinki: slab vpliv na kulturne rastline, strupena priprava in uporaba škropiv, negativni vplivi na talno floro in fauno, motnje ekološke soodvisnosti in obremenitve okolja, katerega vpliv na ljudi je čedalje bolj viden.

Ekološko popolnoma neoporečno lahko zatiramo plevel s tehnologijo plamenskega zatiranja, kjer se kot gorilni element uporablja plin propan butan, ki pri zgorevanju v okolico ne oddaja nobenih škodljivih snovi, toplota, ki pa pri tem nastane, pa se uporabi za uničevanje plevela.

Toplotno uničevanje plevela je udar odprtega plamena na zelene dele rastlin, pri čemer kot posledica toplotnega udara zakrknejo beljakovine v listih, prekine se fotosinteza in rastline odmro.

Naša naprava je sestavljena iz posebnega gorilnika prilagojenega za tako delo (skrajšan plamen), ki ga držimo v roki, iz njega pa med delom (s tretiranjem površine) izhaja plamen. S plamenom se direktno ogreva zeleni del rastlin, ki jih želimo uničiti. Pri delu držimo šobo gorilnika odmaknjeno od tal oziroma rastlin

cca 15 do 20 cm. Pri tolikšni oddaljenosti dosežemo najkvalitetnejše zgorevanje plamena, plamen ima tam najvišjo temperaturo in preprečimo ugašanje plamena. Hitrost gibanja gorilnika po površini je 1 do 1,2 m/sek, oziroma je to hitrost hoje (do 4 km/h). V času prehoda plamena preko rastlinja le to pod takimi pogoji dela prejme toliko toplote, da se priče proces odmiranja. Rastline po kakšni minuti potemnijo, so naslednji dan uvele in se posušijo. Delovna širina enojnega standardnega gorilnika je 12 do 15 cm.

Toplotno zatiranje plevela lahko uporabimo v večini potreb in sicer:

  • uničevanje vzniklega plevela v obdobju pred mehansko obdelavo zemljišča, ali pred setvijo na njivi ali vrtu, tako da pripravimo zemljišče, počakamo 10 dni, da požene plevel in ga nato toplotno uničimo (npr. pri pridelavi solate, repe,….)

  • vznikle plevele lahko uničimo pred vznikom glavnega posevka (v pripravljeno zemljišče posadimo kulturo počakamo nekaj dni in tik predno se pokažejo iz zemlje prvi listi kulture tretiramo površino in tako uničimo hitreje vznikle plevele (npr. pri pridelavi koruze, krompirja)

  • zatiranje plevela v trajnih nasadih z rastlinami, ki imajo lesena stebla: vinograd, sadovnjak, nasadi vrtnic… Pri teh rastlinah prehod plamena ne poškoduje olesenelega stebla, trave pa poškoduje toliko da odmrejo.

  • celopovršinsko zatiranje plevela na komunalnih objektih, igriščih, športnih objektih, poteh, tlakovanih poteh, ob zidanih stenah, pokopališčih, nasipih, ograjah in mrežah…..

  • uničevanje mrčesa, ki se zadržuje v skupinah (mravlje, ose), vendar le na mestih kjer ni nevarnost požara.

  • toplotno razkuževanje setvene blazinice zahtevnejših vrtnarskih površin. Zemljo ogrevamo s plamenom in jo hkrati rahljamo z železnimi grabljami, ter jo na tak način pregrejemo in uničimo v njej plevelna semena, mrčes

Količina porabljenega plina na površino je od 0,62 do 1kg na ar, kar pomeni, da lahko z eno jeklenko s 5 kg plina (mala jeklenka) uničimo plevel na površini 5 do 8 arov. Veliko pa tu zavisi od velikosti plevela in intenzivnosti ogrevanja površine. Z večkratnim delom in opazovanjem rezultatov si pridobimo znanje in izkušnje za res učinkovito delo.

Pri termičnem zatiranju plevela z prehodom plamena uničimo plevel, ki je zrasel iz semen, medtem ko se koreninski plevel sicer posuši, vendar iz korenin ponovno požene. Zato je potrebno, če želimo uničiti tudi ta plevel, večkratno tretiranje površine v razmaku do treh tednov. Po dva do trikratni obdelavi se posuši že tudi večina koreninski plevelov.

Prednost uporabe plamenskega zatiranja plevelov je poleg ekološke tudi sorazmerno nizka nabavna cena opreme, vrednost porabljenega plina na enoto površine je nižja od cene škropiv, uporaba pa zelo enostavna, brez znanja mešanja škropiv, vzdrževanja opreme skoraj ni.